Pridelovanje lastne zelenjave in sadja na vrtu je želja vse večjega števila ljudi. V zadnjih letih je tudi vse več govora o samooskrbi in zdravi hrani, ki jo lahko pridelamo v domačem vrtu. Večina zelenjave in sadja na trgovinskih policah namreč prepotuje dolgo pote, preden pride na naše krožnike, povrh vsega pa pri kupljeni hrani nikoli ne moremo biti zares gotovi, kako zdrava je. Večinoma se izkaže, da je pretežni delež take hrane močno škropljen, kar pomeni, da z uživanjem tovrstne zelenjave ali sadja v svoje telo vnašamo tudi strupe, s katerimi je bila obdelana ta hrana. Vrednost lastnega vrta in pridelane hrane je v zadnjih letih postala vse večja, spreminja se tudi mentaliteta ljudi, kar je še zlasti vidno v urbanih središčih, kjer vrtičke postavljajo kar na svoje terase, strehe in balkone. Slovenija je namreč pretežno podeželjska, zato za velik delež prebivalstva vrtičkanje ne pomeni nikakršne novosti. Premik v mentaliteti pa se kaže predvsem v urbanih središčih, kjer ljudje vse več razmišljajo o tem, kako in kje bi zasnovali lasten vrt. Vprašanje vrtičkarjev in samooskrbe vse bolj zanima tudi urbaniste, ki v nekaterih večjih mestih po svetu že snujejo naselja, kjer vrt in pridelava lastne zelenjave ne bo več utopična želja, temveč povsem realna možnost (viseči vrtovi, vrtovi na strehah večstanovanjskih zgradb, ipd.). Seveda pa vrtičkanje zahteva tudi nekaj znanja, izkušnje in skrbi. Vzgajanju rastlin na vrtu je potrebno nameniti precej časa, toda trud je na koncu poplačan z okusnim in zdravim pridelkom. Da bi bilo vrtičkanje izvedljivo tudi, če nimate na voljo pretirano veliko prostora, vam predstavljamo nekatere trike in skrivnosti, ki iz majhnega vrta naredi veliko pridelka.
Načrtovanje vrta
Preden posadite in posejete vrtnine, je potrebno vrt premišljeno načrtovati. To je opravilo za zimski čas, ko zemlja na vrtu počiva. V kolikor imate na voljo vsaj nekaj m2 zemlje, je načrtovanje lažje, saj se ni treba boriti za vsak cm zemlje. Vendarle je smiselno preveriti, katere rastline so na vrtu dobri in katere slabi sosedje. Pri načrtovanju in kasneje sajenju je smiselno upoštevati tudi setveni koledar – na ta način namreč lahko vrt načrtujemo tako, da zgodnje vrste zelenjave sadimo tako, da kasneje na njihovo mesto posadimo pozne vrste zelenjave.
Načrtovanje je nekoliko bolj kompleksno, če živite v stanovanju in bi želeli svoj vrt urediti kar na balkonu. Če imate veliko teraso, je najboljša varianta nakup lesenih gredic, v katero nato nasujete zemljo in posadite zelenjavo. Če pa je prostora manj, se je potrebno načrtovanja lotiti še bolj ekonomično. Zelišča in začimbnice posadite ločeno, v lonce za rože in jih postavite na okensko polico. V večja in globlja korita nasadite zelenjavo, ki ima globlje korenine. V velike lonce posamezno nasadite sadike paradižnika, kumar, paprike, čilija, ipd. Pri malo prostora je pomembno, da na vrt posadite tisto, kar zares najraje jeste. Ostalo lahko pridelate na najeti zemlji ali pa preprosto kupite, v kolikor ne gre drugače. Za optimalen pridelek se je smiselno držati setvenega koledarja, saj lahko z upoštevanjem teh navodil količino in kvaliteto pridelka močno izboljšate.