Svet, v katerem živimo, je podvržen nenehnim spremembam. Spreminja se naše okolje in skupaj z njim se spreminjajo tudi naše navade. Imune za spremembe pa niso niti naše nakupovalne navade, ki so eno najmočnejših orodij, ki jih imamo potrošniki – glasujemo namreč z našimi denarnicami.
Klimatske spremembe kot gonilo družbenih sprememb
Trenutno so največje gonilo sprememb v naši družbo grožnje, ki jih predstavlja globalno segrevanje. Zaradi njih se vedno več potrošnikov zaveda, kako pomembna je trajnost in nakupovanje ni nobena izjema. Postaja namreč vedno bolj trajnostno, saj se vedno več potrošnikov zaveda, da lahko s svojimi nakupovalnimi navadami prispevajo k oblikovanju okolja. Spremembam nakupovalnih navad pa se morajo prilagajati seveda tudi podjetja, če želijo obstati na trgu.
Trajnostno nakupovanje
Kot trajnostno potrošnjo so v Oslu leta 1994 definirali uporabo dobrin in drugih produktov, ki ustreza osnovnim potrebam in prinaša boljšo kvaliteto življenja, hkrati pa minimizira uporabo neobnovljivih virov energije ter ne ogroža življenja bodočih generacij.
Trajnostno naravnani potrošniki se tako obračajo k »zero-waste« načinu nakupovanja (in tudi življenja na sploh), skrbijo, da nakupujejo čim manj oziroma takrat, ko nekaj res potrebujejo ter se izogibajo embalaži, ki je izdelana iz netrajnostnih materialov, kot je na primer plastika.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so pripravili mini vodič trajnostne potrošnje, ki se dotika številnih področij. Tako svetujejo varčevanje z energijo in vodo, zmernost pri ohlajevanju in ogrevanju, varčno in varno vožnjo, kupovanje toliko hrane kot je dejansko porabimo, varčevanje in preudarno ravnanje s kemikalijami, kupovanje samo tistega, kar res potrebujemo, recikliranje in podarjanje izdelkov, ki jih ne potrebujemo več, predvsem pa poudarjajo, da naj na vsakem koraku razmišljamo zeleno in se odpovemo izdelkom, ki imajo visok ogljični odtis.
Vstop tehnologije v nakupovanje
Spletne trgovine niso nič novega, za njihov razcvet pa je nedvomno poskrbela trenutna koronakriza. Na področju spletne trgovine se dogajajo številne novosti, tako v tujini kot pri nas v Sloveniji. Pri tem nedvomno prednjači ameriški gigant Amazon, ki že nekaj časa testira dostavljanje z droni. Kljub Amazonovemu tehnološkemu napredku in iskanju ter ustvarjanju novih možnosti, pa vsi ne verjamejo, da so to realne možnosti. S to trditvijo se na primer strinja predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić, ki pravi, da smo kljub vsemu tehnološkemu napredku še daleč od dostavljanja z droni, vseeno pa spletno nakupovanje vidi kot prihodnost nakupovanja. Trendu spletnega nakupovanja pa se prilagajajo tudi drugi trgovci, kot je na primer Interspar, ki ga vodi Igor Mervič. Tako kot Mercator je tudi Interspar doživel pravi razcvet svoje spletne trgovine z nastopom koronakrize, ko se je veliko potrošnikov raje odločilo za spletno nakupovanje kot obisk trgovine. Med koronakrizo pa so porast nakupov opazile tudi že uveljavljene spletne trgovine z daljšo tradicijo delovanja. Pri spletnem trgovcu EnaA, ki ga vodi Aljoša Domijan, ter spletni trgovini Mimovrste, ki jo vodita Petr Tomašek in Dušan Zábrodský, so med najhujšim obdobjem koronakrize opazili povečano povpraševanje po izdelkih za dom in prosti čas ter telovadno opremo za domačo telovadnico.